nedelja, 18. september 2016

Zakaj v podjetju zaposliti skavta


Slovita in vplivna poslovna revija Forbes je 5. septembra 2016 na svojem portalu objavila članek avtorice Ane Sáenz de Miera z naslovom Zakaj zaposliti nekoga, ki je bil skavt. Kot veste, so skavti največje mladinsko (otroško) prostovoljno vzgojno gibanje na svetu. Po Wikipediji je skavtov in skavtinj v svetu okrog 38 milijonov (v Sloveniji taborniki in skavti skupaj združujemo okrog 10.000 otrok in mladih). Ker gre za preizkušeno, intenzivno in dodelano vzgojno metodo, ta ne more ne vplivati na zaposlitve in delovne procese, v katere so v zreli dobi vključeni tisti, ki so bili v otroštvu in mladosti skavti. To opažajo tudi delodajalci.
V Forbesovem članku je navedenih 10 razlogov, zakaj je v podjetju dobro imeti nekoga, ki je bil skavt ali skavtinja. Povedano je tudi, da je teh 10 točk toliko bolj veljavnih in preverjenih, kolikor dlje časa je bila neka oseba skavt in – še bolje – kolikor dlje časa je bila skavtski voditelj ali skavtska voditeljica. Kot stari skavt (preko 20 let aktivnega dela v organizaciji) lahko potrdim, kar piše Ana Sáenz de Miera v reviji Forbes: bivši skavti se na trgu dela dobro znajdejo.
Spodaj podajam povezave do članka v različnih jezikih, še prej pa kratek povzetek Forbesovih desetih točk, zakaj je dobro zaposliti skavta ali skavtinjo.
  1. Zna delati v timu. Nekdo, ki je dal skozi skavtsko vzgojo, ima lahko tudi do 15 let izkušenj timskega dela.
  2. Je ustvarjalen. Veliko povprečnih skavtskih projektov (že en sam poletni tabor na temo vikingov) je takih, da zahtevajo domišljijo in pogum za inovacijo.
  3. Spoštuje lestvico vrednot in dano besedo. Skavtstvo navadi otroka in mladostnika, da je vsaka dejavnost povezana z določenim „etičnim kodeksom“.
  4. Zna voditi in biti voden. Že od zgodnje dobe (6 do 8 let) deluje v različnih projektih, kjer je dinamično voden od voditeljev in starejših vrstnikov, kmalu (že pri starosti 10 let) pa tudi sam vodi mlajše vrstnike.
  5. Je empatičen. Podobno kot v podjetju se tudi pri skavtih srečujejo različni profili otrok in mladostnikov. Pomembna za uspeh take skupine je sposobnost posameznika vživeti se v drugega (empatija).
  6. Ceni trud. Skavt ve, da je vedno možen korak več.
  7. Zna si postavljati cilje in jih preverjati. V skavtstvu je načrtovanje nekakšna mentaliteta, ki bivšemu skavtu kasneje na delovnem mestu še kako koristi.
  8. Je plemenit. „Dati“ in „deliti si“ je nekaj povsem normalnega v skavtskem življenju.
  9. Bojuje se proti krivici. Skavtski vzgojni moto „pustiti svet boljši, kot smo ga prejeli“ navaja že otroke, da zaznavajo krivične situacije in na njih aktivno reagirajo.
  10. Je oseba z „dodatnimi rezervami“. Skavtski izzivi so tako zelo različni, da te nekdo, ki je bil skavt, v delovnem okolju lahko vedno znova preseneti z takimi ali drugačnimi sposobnostmi in rešitvami (javni govor, skozi igro rešiti spor, hitro organizirati prevoz,...).
Povezave:
- izvirnik v španščini: Ana Sáenz de Miera, Por qué contratar a una persona que haya sido scout http://www.forbes.es/actualizacion/6219/por-que-contratar-a-una-persona-que-haya-sido-scout
- prevod v italijanščino: http://it.aleteia.org/2016/09/16/10-ragioni-assumere-scout-rivista-forbes/
* Slikici sta iz arhiva skavtskega stega Rakova Steza 1.

5 komentarjev:

  1. Tudi resni športniki imajo te lastnosti in pametni šefi jih prav radi zaposlijo. In nobena točka Gospoda ne omenja?

    Mladina, kaj. Zelo žalostna zgodba teh časov – Stična mladih je OK, a ko stvar pogledaš s pravimi očmi, vidiš samo žalost. Kajti mera, kako je z vero naroda, in mladine, je v ČIŠČENJU cerkva med tednom in ministriranju MED TEDNOM. Imajo 80 ministrantov, a med tednom skoraj nobenega. Na čiščenje cerkve pride le po ena ali dve starki, čistil ni, pomiti tal fizično ne zmoreta, zato niso pomita tudi poldrugi mesec. Poklekuje ženska najboljših let kar med mašo pred vsemi, večkrat tedensko, a tla niso pomita tudi dva meseca skupaj. Mularije ni, ministriranje jim je včasih kot bi bili osliček in kravca v jaslicah. Za 10 evrov bi morda še prišli, a to je že skopuško od župnika. Nihče jih ne uči, kot se uči: z osebnim MENTORSTVOM. Duhovniki so preobremenjeni, razmetani in razštelani, OSEBNEGA ODNOSA več nesposobni. Samo še pomirjujoče govorjenje jim je ostalo. Bojijo se in želijo si le še miru. Jokam za njih.

    Mladina gre v Stično na zabavo. Zabava, zabava, zabava … V naslednjem tednu jih ni na čiščenje. Ministrirali bi le ob nedeljah, prazničnih, ko se jih vidi. In kaj kapne v žep? Uči jih nihče, sami sebe in kak mlad kaplan, a tako, da se jim ne pove stvari, ki potem starejšega duhovnika med mašo žulijo – ne upajo se jim povedat, ker jih potem ne bo več. Udinjati se jim je treba, napitancem.

    Mladi bogoslovci imajo idejo, da se Kristusa dobi za deliti naprej - ko se šola naredi (!!?). Narediš šolo in deliš Kristusa z nasmehom? Služiti ljudem, niti besedice pa o služenju Gospodu. Celo predavatelji so vmes, polni belih zob, ki Gospoda še niso srečali drugje kot v knjižnem znanju. Plača jih drži v tem stanju. Nasmehi so vse bolj ameriški – b.p.. Vse je tako pozitivistično in razveseljeno, kot stara, a vsa napudrana in našminkana …

    Staremu kristjanu te stvari pojamram, vidi jih tudi sam, najprej je nejevoljen, potem pa prikima in reče: »Se bodo morali pač malo bolj pomujati. Ali pa bi vse propadlo. Sicer bodo prodajali cerkve, morda jih Lek prevzame …« Kot po Evropi? Skladišča in restavracije, kjer se norca dela iz križa?

    Juhuhu, tralala, hopsasa sladki nasmeški … Veselje, veselje, veselje! Takšno vero zdaj učijo - tisti, ki so v srcu poraženi. In niso krivi, ker je že dolgo trend v padcu. Pojma nimajo, kako in PRI KOM je postal na sveto cepljen npr. naš svetniški Baraga, pa Slomšek. Takrat si šel k svetniški osebi in ko sta se srci zganili, sta se tudi uk in Gospod. Zdaj pa je vse v Cerkvi več ali manj MEHANIZEM. Industrija. Mehanizem z mladino (podajanje iz rok v roke kdor ima malo časa tisto popoldne), nesprejemanje odgovornosti … Peljemo pijanca v sprejemnico cerkvene komune, pa nas sprejme od tal do stropa našminkana strokovnjakinja. Seveda je zbežal - ker ni bilo skromnega očetovskega duhovnika. Kje si bil, brat?

    Ni več očetovskih duhovnikov. Tisti pravi očetovski so zdaj že dediji, nimajo več stamine za takšne naloge. Zdaj so le še mehaniki. Specialisti za izogibanje osebnim odnosom in odgovornostim v njih. Če bi v resnih komunah delali tako z zdravljenci, bi se vsi zafiksali do smrti. Dajte, malo se zamislite vsi skupaj. To, kar je zdaj, je pot megle. Zakaj ni slovenskih svetnikov, se malo vprašajmo? Zakaj ni slovenskih svetnikov, Cerkev in slovenski verniki? Kaj počnemo drug drugemu in Gospodu? In predvsem – kakšnega Gospoda, za Božjo voljo, poznamo? Bog Oče je tujec temu rodu podalpskemu, Jezus jim je kot neka čokoladica, umetni veseljak. Ostane samo še sveta Marija. Mi smo Marijin narod, skupaj z Romi vzklikamo. Z Marijo pa je tako: kakor so svojo mamo okoli prinašali, da jim je na koncu vedno popustila (oče je bil odsoten ali 'simbolno kastriran'), tako so se naučili z Najsvetejšo početi. In zdaj mislijo nazaj gor tudi z Jezusom tako delati in Boga Očeta enako izsiljevati. Narod izsiljevalcev: Daj nam milosti, pa vedno znova nam odpusti packarije, ker Ti si ljubezen, Ti si naša mama - sicer si slabši moje mame!

    Od takih idej in postopkov pač NI SVETNIKOV.

    OdgovoriIzbriši
  2. Dobro jutro. Še par besed od včeraj: brez svetnikov smo narod izgubljencev. Kler ni dovolj. Patriarh Irenei se ni odzval na Vučićevo ponudbo da se reši samostan – le besedica bi bila dovolj. Podvodna Gračanica - sramota klera. In Vučić na koncu zaman (kot Pilat), reče:

    https://www.youtube.com/watch?v=zrTIe7IhXdk

    Cerkev iz 13. stoletja, sveti kraj – je šla pod vodo. Podjetje je sicer novo cerkvico sezidalo, a je nihče ne mara, zapuščena stoji in bo propadla – boš Boga okrog prinašal??? Bodo nasilneži in podkupljenci določali sveta mesta ali jih bo Bog? In pri nas škofje napišejo resolucijo za pokop v Teharjah, pa pride PR predsednik (volitve prihajajo) raportirat nadškofu, ki sploh ni šef (po lastnih besedah, ampak je gospod Glavan), da bodo 'kosti' šle v MB, in nadškof to TAKOJ ganjeno sprejme, ne glede na besede in podpis teden dni prej, ne glede na svojce žrtev, ne glede na besede pravega očeta Janeza Juhanta:

    http://www.demokracija.si/fokus/dr-janez-juhant-zrtve-pokopati-skladno-z-osnovno-pravico-vsake-zrtve-nasilja

    Kdo misli okoli prinašati Gospoda? Gospod ni naša uboga mama, ki smo jo vedno okoli prsta ovili. Duhovnik, vzgojen na tak način, brez pravega očeta, je vedno kompromisar in tudi – zmuzne. In mladina to opazuje v cerkvi in se ga naleze. Obljubi, pa ne pride, pride, pa ima v mislih druge stvari in načrte … Polno izgovorov. Zato tudi ni duhovnih poklicev, in če so, je malo kvalitetnih 'kadrov'.

    Vse se začne in konča le pri VAJENIŠTVU srca pri sveti osebi. Brez mentorstva svete osebe (ne pa preobremenjenih 'zmuznetov') ni nič: ni očetovskih duhovnikov, ni Očeta, ni morale, ni sija v cerkvah, ni odrešenja, ni milosti in ni nebes. Je samo megla. In naučeni nasmeški. Kot sveži krofki zgledajo bogoslovci – rešeni vseh tegob – ker so v šoli?? Je to šola življenja, šola za Gospoda? Moliti Bog pomagaj ni dovolj, kajti DANES prihajajo fantiči v cerkev in danes ne bodo srečali ene duše tam, ki bi jih iz srca ljubila in vzgajala. Tudi zato mnogi odidejo čim je priložnost, in gredo v Indijo ali v šport ali v posel … Nov začetek je potreben. Včasih do te mere, da staro hišo kar do tal porušijo ali pa do prve plate, in na novo stvar postavijo. A graditi je treba z živim Gospodom, ki daje pravo veselje v srce, ki pa ni takšno, kot je od pocukranega krofka vrisk. Prava ljubezen ima v sebi blaženost, ima pa vedno tudi ost, trn vrtnice, ki stori, da je veselje zmerno ali celo nevidno navzven, znotraj pa je kljub križu zelo sladko.

    OdgovoriIzbriši
  3. Formalno ta naslov nagovarja delodajalce, vsebinsko pa bolj prihodnje delojemalce. Mislim, da je zavajajoč.

    Potencialni delodajalec se bo namreč najprej spomnil definicije skavta: "Kid dressed like an idiot, led by an idiot, who's dressed like a kid." Nato bo podvomil o znanju kandidatove angleščine: SKAM se namreč izgovarja enako kot angleška beseda nelepega pomena. Koneč pogovora za službo bo, ko se bo delodajalec domislil, da je podobne uniforme, zastavice, številna taborjenja, družbeno angažiranost in t.i. plemenite cilje imel nekoč v zgodovini Hitlerjugend.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ostra je ta ocena, a ta uniformiranost ne pomeni nič več, v ozadju je bolj UŽIVANCIJA. Da Novo mašo palica poje, so rekli svetniški Slomšek, zdaj pa jo pojejo sladki veseljaki (gledal sem zadnjo oddajo Obzorja duha – Duhovnik, kdo si? – začetek). Nič niso krivi, rad jih imam, ampak …

    Uniforme niti niso tako slaba stvar, a ozadje katoliške mladine je pretežno drugačno, recimo trening miganja z ritkami. Piše FLASH MOB, po ogledu pa lahko prevedemo v flesh (meseni) mob (dobeseden prevod je 'drhal'). To trenirajo na morju, najbrž veliko več kot molijo. Katoliška mladina se mora ZABAAAVATI. »Vera je žur, stari!«

    http://www.nm-kloster.si/?p=2294

    NIČ ni kriva naša zlata mladina, nič. Vzgojiteljstvo je zašlo: gledam po štiri mlade mamice z vozički, smehljajo se vse štiri tja proti otročkom, a je vmes neka plošča, tablica, in otrok ne more ujeti maminega pogleda, ker ona srfa, fejsa, in se smeji tja v butasti telefon. Otrok dobi torej le lažen nasmeh. Kaj bo iz njega?

    Starš gre tja proti kandelabru, zadnji hip odvije, ker je pokemona iskal. Vedno si rečem: »Pokemoni za bakamone.« Pokemoni so 'ŽEPNI DEMONI', in bakamoni (pošasti, demoni), jih iščejo kot nori. Ko bi s tako silo Gospoda iskali, bi v srcih imeli sladkost, ne pa tesnobe.

    Tudi duhovnik, ki zavrne osebno mentorstvo fantiču, ampak ga raje poda naprej kaplanu, oni pa naprej starejšemu mulcu in USODI, ima čas za 'fejsanje', ima čas za svoj profil, za smejčkanje v kamero, a ko pogledaš njega dušo, Gospoda še videla ni od blizu. Takšen je več ali manj zdaj kler tega sveta: naš, muslimanski, hindujski, budistični … In ko Gospod pride v eni od svojih POSREDNIH pojavnih oblik, se začno spraševati: »Le zakaj Gospod dovoli vse tole?« Seveda ga ni duhovnika in teologa, ki bi znal odgovoriti, čeprav je zelo lahko odgovoriti: Gospod pomaga tudi bakamonom, da si izpolnjujejo svoje ničeve želje, za posledice teh želja pa Gospod ni odgovoren. Posledice nam pušča v spametovanje.

    OdgovoriIzbriši
  5. Retorično vprašanje:
    Kaj pa taborniki?
    So njihove reference slabše od skavtov?

    OdgovoriIzbriši